Homecoming Dance

Homecoming dance, zveni znano iz filmov, velicasten ples posvecen nogometni tekmi. Zgodi se samo enrat letno in s Saro sva se odlocili, da je to stvar ki je ne gre zamuditi. Potem ko se obleceva v najboljse cunjice iz omare (kavbojke plus majcka) naju cimra opozori, da so tam vse punce oblecene v svecane obleke.. upsij, tega pa nimava...

Odkolesariva do stavbe kjer se ples odvija, placava 15$ in se znadeva v mnozici deklic ki zgledajo kot torte-v oblekah ki so nekaj vmes med porocno in maturantsko, fantje v smokingih, kravatah in pa CISTO vsi v parih (sej res, med mormoni smo).

Pojedli sva vsaka en kos torte, ki je bila v ameriskem stilu ogabna in spili kavico (imeli so celo kofeinsko kavo, zacuda, drugace tukaj se iz caja poberejo kofein, ker ga vera prepoveduje).



Ko se takole malo razgledujeva okoli se zacneva počutit zelo izobcene in osamljene, ker nimava s kom plesat (pa ze tako ali tako sva izpadle trapaste, ker sva si drznile prkazat v kavbojkah).



Sara pogleda na uro (21.00) in predlaga, da na hitro skociva v studio pogledat ce je tam slucajno kak sosolec. Juhuhu, tam celo najdeva enega in ta hitro poklice se drugega, mislim da sta to edina 2 samska fanta v razredu, (ce bi imela punco, bi bila ze zdavnaj porocena, in ko si porocen ne smes ven brez partnerja (halo)). Ta drugi se hitro oblece in prihiti v studio in skupaj odhitimo na gala ples.

























Ostalo nam je se slabi 2 uri zabave (ker tam zabava traja samo do polnoci, ko se v sloveniji sele zacne je tam ze zdevnaj vsega konec) plesali smo in se "divje" zabavali, zabava tam niti slucajno ni taka kot doma (tukaj ni nihce pijan), vse skupaj zgleda se desetkrat bolj nedolzno kot gasilska veselica. Imeli smo 2 dvorani, v eni je bil t.i. ballroom dancing, kjer se plese valcek in pocasni plesi, v drugi pa je igral nek bend v zivo, pesmi v stilu sweet home Alabama.









































Po plesu pa se mormoncki zdivjajo, tradicija je , da ce zelis postati pravi Aggie (sepravi pravi student) se moras poljubiti na dolocenem mestu, takoj po koncu plesa. Brez skrbi, nisva postali true Aggies :)

Demolition Derby (sobota 15.9.)

The demolition derby- zabava po Amerisko. 11 avtomobilov na blatnem prizoriscu, ybranih z namenom da drug drugega razbijejo toliko da se vec ne premakne. Seveda je to VELIK zur, ne manjka brezalkoholne pijace (ker smo v Utahu), hamburgerjev, hotdogov, cili specialitet, vsak ima v roki slasten zalogaj mascobe, s seboj si prinesejo dekice, povstercke da jih ne zuli v "koscene ritke" med to skoraj 4 ure trajajoco atrakcijo.

prireditev se zacne s serifovim castnim galopom (ubogi konj) in Amerisko himno (ki jo mimogrede nihce ne zna na pamet -pa taki patrioti, samo odpirajo usta pa se to bolj na pol). nato se pripeljejo junaki, kdo bo zmagal lahko ugotovis ze po bucnosti aplavza in nato start in bum in tresk in spet bum, vonj posezganih gumah, bencinu, dim, ropotanje predelanih izpuhov iz katerih se kresajo iskrice. ko se premikata samo se 2 ju razglasijo za zmagovalca prvega kroga. Nastopi druga rudno, isti scenarij, novih 11 avtomobilov.. ko se premikajo samo se 3je, jih razglasijo za zmagovalce 2ga kroga. nato sledi truck demolition derby.. ISTO, samo da se gre za 10 ameriskih tovornjackov, ki so sicer malo hitrejsi, ampak tudi bolj trpezni, bum, tresk, bum.. in po pol ure imamo zmagovalca.

cas za finale? o ne, se ena atrakcija, hitrostna priskusnja 4 kolesnikov (motorjev z 4mi kolesi), nato pa bitka porazencev- vsi ki niso zmagovalci in jim je uspelo v tem casu zaflikat svoje skripajoce avtomobilcke.. nov bum tresk.. novi zmagovalci. in cas za finale, tu se pomerijo zmagovalci prvega in drugega kroga in zmagovalci med porazenci.

Voznik vozila ki se edino se premika postane zmagovalec, ta dobi ubogih 700$, kar je 400EUR in postane velik junak v oceh obcinstva.

zabavali smo se, kljub temu da je vse skupaj trapasto pades notri, vpijes z razgreto publiko in nestrpno cakas kdaj bo razneslo nov avto :)

Salt Lake City Tour

V sredo smo spet imeli Field trip (pri predmetu Urban Design Theory imamo ze novo nalogo), tokrat smo sli v Salt Lake City, ki je 1.5 h oddaljen od Logana, mesta v katerem je Campus.

Najprej smo imeli predavanje v neki multinacionalni srednji soli, ki jo obiskujejo izseljenci iz 60ih drzav (predvsem iz srednje in juzne Amerike in Afrike) studenti so smatrani kot "najhujsa" populacija, torej tisti, ki povzrocajo najvec tezav (tolpe iz filmov). 2/3 otrok prihaja iz razdrtih druzin, veliko je mladih mamic (najmlajsa je stara 11 let!!!!!!), ampak kljub vsemu zelo skrbijo za svojo solo in stene so snezno bele, kljub temu, da jih ze 15 let niso prepleskali. Po predavanju smo imeli ogled ulice,ki jo bomo urejali in bilo je grozno. Najprej lepi in urejeni domovi z vrtovi, nato pa razpadajoce barake, revscina in opozorila (slike).

S Saro sva se po uradnem delu odločili,da bova sli v center (Downtown), tam ostale do vecera in ga malce raziskale. Center je veliko lepsi, je zelo urejen in zelo varen (zaradi Mormonov), ogledali sva si samo Mormonski kongresni center, z zelo lepim avdirorijem, potem pa sva se zaradi utrujeniosti in moje bolece noge (sosolka me je povozila s svojim terencem, no zapeljala mi je cez nogo..auuuuc, dons ze ne boli vec, ni plava, niti zatecena ) odpravili v shopping, pa se nama tudi to ni dalo (temu se rece kronicna utrujenost).

Tako sva pocakali na prevoz in se odpravile domov (no ustavit se je bilo treba se v eni trgovini, kjer si je sara kupla tole torbico, ki sem jo jaz prva zagledala, ampak njej bolj pase.. krivica :(

Barbacue Party... in peti izlet v Wal Mart

V petek so nam priredili piknik- za vse iz Global villiagea (studentskega naselje v katerem ziviva) hm, cudno, ponavadi je zunaj zelo malo ljudi, ampak kaj se zgodi ko ponudijo zastonj hamburgerje, hotdoge in cips (skratka obilo vrhunskih gurmanskih uzitkov) INVAZIJA. S Saro sva se celo optimisticno postavile v neskoncno dolgo vrsto, ampak sva ze po par minutah obupale in se odlocila za ponoven izlet v Walmart, kajti najin hladilnik je bil polpolnoma prazen.

Tokrat sva si dale duška, kupile sva 24 rolic wc papirja (pac radi ga serjemo), Sara si je kupila debel zimski kovter, jaz posteljnino, veliko zelenjave, (sveze, zmrznjene, vlozene, brez okusa), 5 skatel makaronov, 3 vrste omak za testenine, sir, 3 pakete kruha, 5 vreck piskotov, marmelado, pa galono mleka (3.8l) in galono pomarancnega soka.. vglavnem, toliko, da naj bi bil mir za nekaj casa. na blagajni se obe drziva za glavo ko prodajalka pove vsoto: 82 $, nabaseva ruzake, vrecke torbe (otovorjeni kot 2 muli) in se odpraviva na avtobusno postajo. Cakava, cakava...... avtobusa nikjer..... cakava, prideta 2 mulca (ok. 13 let) s svojim skjetom brez kolesc in nama delata druzbo (z bedastim obnasanjem) toda avtobusa se vedno od nikoder. po skoraj enournem cakanju pograbiva najblizji walmart vozicek, vanj naloziva ves svoj plen in se odpraviva na pot proti kampusu (pribl. 1 ura hoje ob 10.30 ponoci, po praznih ulicah-pa mraaaazzzzz). Sara pusti prijaznemu sosolcu pateticno sporocilce (vsi americani imajo tajnice in se ne oglasajo na telefon), ce bi naju mogoce pobral, in naju tudi je, ampak sele ko sva bile ze na pol poti, ko sva ze vse prepotene prerinili svoj natovorjen vozicek skoraj celo miljo, o na koncu sploh nisva vedle ce sva vesele da je prisel, ker je bila pot tako zelooo zabavna.

The Celebrate America Show

We are proud to live in a such a beautiful country, country of freedom, country of great culture, God bless America!

Sumljivo prijazni sosolec naju je tokrat povabil na mjuzikal, ubistvu sva imele namen it v vsakem primeru, pol je pa se on poslal mail, ce greva z njim ker nima s kom it, pa sva rekle, ok gremo skupi. On je kupil karte, ena sitnost manj (sej sva mu placale za njih) .. Mene je vedno zanimalo kako zgleda tak Show, Saro tudi, in smo sli. Ja je blo zanimivo, Big Band, odlicni pevci, malo slabsi plesalci, pa seveda kicasti kostumi, VSE TO v cast Ameriki, in vsem plemenitim prebivalcem. S Saro sva se izredno tezko upirale izbruhu smeha ob njihovih patriotsko navdahnjenih govorih:) Ojoj, revcki, ko bi vedl kok je sele v Slovenji lepo...

izlet v "green" canyon

Danes sem pa kolesarila, (in to cele 3 milje), sosolec nama je s Saro ponudil prevoz do Green Canyona, ker smo imeli s faxom "field trip" (to je nekaj takega kot ekskurzija) potem pa si je premislil in rekel ce gremo raje s kolesi, ker ni dalec. Tako nama jefant zrihtal kolesa (res se je potrudil, je zelo prijazen, kar niti ni tako nenavadno glede na to da je mormon) in smo sli. Ko smo se dobili pri stadionu je bilo oblacno celo dezevalo je (cutla sm 3 kapljice in Sara 2- to je za te razmere veliko), ampak zelo hitro so se oblaki razblinili in zacela se je pripeka, tko da me je malo opeklo. Green Canyon pa sploh ni zelen, par drevesc in rjava trava, zal nimam slik ker so se spraznile baterije od fotoaparata, na tej sliki pa so hribi med katerimi je green canyon in niso nic manj zeleni od GREEN Canyona.

Zvecer gremo pa s sosolci na pivo in XXL hamburger ceprov jst ne maram ne eno ne drugo (sploh ameriski hamburgerji.... juck) je pa druzabni dogodek (ki jih tukaj res ni veliko), tko da se bom potruidla, drugac bo pa Sara pomagala:)) ooou glih uscalo se je, celo grmi... mislim da nebo nic s tem pivom ker bi mogle it pes... smola

The Campus

Kampus je tocno tak kot bi ga vzel iz najstniških Ameriških filmov in je zeloooo velik (imamo banko menze, cel sklop fakultet, frizerja, mlekarno, stadion, bazen,... vse kar ima Ljubljana in se vec) tako, da je prva stvar ki jo dobis v roke ko prides sem zemljevid, ampak po enem tednu se ze kar dobro znajdeva.

Vsi studenti so zelooo ponosni na svojo fakulteto in nosijo majice z napisom Utah State University, ali pa majice z veliko črko A, kar pomeni Aggie (to je vzdevek za študente te fakultete) v kampusu imamo tudi Aggie avtobus, Aggie sir, Aggie sladoled, skratka vse je Aggie, tudi nogometna ekipa je The Aggies, in so neverjetno ponosni nanjo, ceprav je ena najslabsih v celi Ameriki :)

Prvi teden je minil

Danes je sobota 1.9.2007, s Saro sva ze 6 dni v Utahu, natančneje v Loganu, to je mesto 1.5 ure Severno od Salt Lake Citya.

Prvi teden je hitro minil ker sva imeli veliko dela: spoznat sošolce, profesorje, cimre,... pa prilagodit se je bilo treba na casovno razliko (tukaj smo 8 ur v zaostanku), poleg tega je tukaj drugačna klima- polpuščava, zrak je zelo suh saj ni skoraj nobenih padavin, tako, da spijeva veliko vode in maževa se z ultra mastnim Ameriškim body losijonom :) ja Amerika je zelooo zanimiva... kdo bi si mislil da je večina stereotipov ki jih imamo dejansko resnicnih:)