V petek so nam priredili piknik- za vse iz Global villiagea (studentskega naselje v katerem ziviva) hm, cudno, ponavadi je zunaj zelo malo ljudi, ampak kaj se zgodi ko ponudijo zastonj hamburgerje, hotdoge in cips (skratka obilo vrhunskih gurmanskih uzitkov) INVAZIJA. S Saro sva se celo optimisticno postavile v neskoncno dolgo vrsto, ampak sva ze po par minutah obupale in se odlocila za ponoven izlet v Walmart, kajti najin hladilnik je bil polpolnoma prazen.
Tokrat sva si dale duška, kupile sva 24 rolic wc papirja (pac radi ga serjemo), Sara si je kupila debel zimski kovter, jaz posteljnino, veliko zelenjave, (sveze, zmrznjene, vlozene, brez okusa), 5 skatel makaronov, 3 vrste omak za testenine, sir, 3 pakete kruha, 5 vreck piskotov, marmelado, pa galono mleka (3.8l) in galono pomarancnega soka.. vglavnem, toliko, da naj bi bil mir za nekaj casa. na blagajni se obe drziva za glavo ko prodajalka pove vsoto: 82 $, nabaseva ruzake, vrecke torbe (otovorjeni kot 2 muli) in se odpraviva na avtobusno postajo. Cakava, cakava...... avtobusa nikjer..... cakava, prideta 2 mulca (ok. 13 let) s svojim skjetom brez kolesc in nama delata druzbo (z bedastim obnasanjem) toda avtobusa se vedno od nikoder. po skoraj enournem cakanju pograbiva najblizji walmart vozicek, vanj naloziva ves svoj plen in se odpraviva na pot proti kampusu (pribl. 1 ura hoje ob 10.30 ponoci, po praznih ulicah-pa mraaaazzzzz). Sara pusti prijaznemu sosolcu pateticno sporocilce (vsi americani imajo tajnice in se ne oglasajo na telefon), ce bi naju mogoce pobral, in naju tudi je, ampak sele ko sva bile ze na pol poti, ko sva ze vse prepotene prerinili svoj natovorjen vozicek skoraj celo miljo, o na koncu sploh nisva vedle ce sva vesele da je prisel, ker je bila pot tako zelooo zabavna.
No comments:
Post a Comment