Budnica ob 8.30, Beni nas vrze v zrak, ko pogledamo iz sotora prvic vidimo gore okrog nas, wau, kako je lepo...
Cas je za tipicni amersiki zajtrk. Fanta sta se res potrudila in pripravila palacinke (te so v ameriki debelejse in seveda se maso kupi v skatli),na palacinkah pa namesto marmelade jagode in smetana... pa seveda zajtrka ni brez mesa, zato je Beni ocvrl se malo slanine...
tako to bo dovolj kalorij za naporen dan ki nas caka, pojdimo v hribe.
V parku so prepovedali avtomobile, zato so organizirali turisticne avtobuse, ki te odpeljejo na 9 razlicnih izhodiscnih tock, med voznjo pa oslusas poucne lekcije o nastanku parka, kam lahko gres, kaj vse tam lahko pocnes...
prva postaja.. muzej... no tole bomo preskocili... ni casa
Z avtobusa stopimo na 3 postaji in gremo za nosom, hoditi po turisticni poti je seveda skrajno brezveze.
Ben nas vodi po goscavi, veje nas praskajo (naj omenim tudi, da tam zivi 12 razlicnih vrst kac, med drugim klopotace) vmes naletimo na zanimivo staro drevo... temu se rece Kodak Moment, in gremo dalje....
se malo scavja, se malo odrgnin, praskanja... tako prilezemo ven na vrhu hriba, dalec stran od civilizacije in od turistov... in zagledamo malo tablico ki opozarja na neke zgodovinske jamske slike, wau..
meni se je zdel to samo kup priblizno navpicnih crt, Luke pa je ocitno z veliko mero domisljije videl tudi jelene.
No comments:
Post a Comment